Enakozvočja
Založba Miš, 2022
Spomini, ti so » veseli, žalostni, živi, vseprežemajoči ali potlačeni; bolj ali manj prirejeni, razviti v zgodbe ali nakrušeni, celo fragmentarni osmišljujejo življenja oseb, prepletajo njihovo sedanjost s preteklostjo ter udomačujejo nedoumljivost časa in njegovega odtekanja.
Bistvo štirinajst zgodb Leonore Flis v zbirki Enakozvočja po besedah predstavnice založbe Mateje Novak morda najbolje opiše stavek v zgodbi Tišina: »Zagozdena v spominjanju je v kadi drsela skozi trenutke let in iskala vez s sedanjostjo.«
Leonora Flis z izjemnim posluhom za slikanje detajlov, ki njene zgodbe oživijo z vonji, barvami in zvoki, pretanjeno opazuje človeška zbliževanja in oddaljevanja in poslavljanja. Pri tem pa se ne izogiba opisom travmatičnih dogodkov.
Mateja Novak
Avtorica zna iz najbolj banalnih predmetov ustvariti močne simbole, tako je tudi tukaj, saj klobuk ni le pokrivalo, ki spremlja vse njene lepe trenutke z dedkom, temveč skriva tudi vojne brazgotine. Poleg predmetov so pomembne tudi čutne zaznave, saj lahko spomin prebudi vonj očetovega najljubšega puloverja, toplina dotika, vonj po morju ali občutek vetra na obrazu. Priklic spominov tako deluje skozi različne kanale, obenem pa je tu še vedno vprašanje točnosti in natančnosti spomina.
Veronika Šoster (ARS Radio Slovenija)
Enakozvočja (Miš, 2022) so druga kratkoprozna zbirka Leonore Flis, pisateljice, ki je študirala in delovala tudi v Ameriki in se kot univerzitetna profesorica mdr. ukvarja tudi z britansko in ameriško književnostjo. Biografski podatek se v kontekstu njenega literarnega opusa zdi relevanten, navsezadnje se tudi nekaj zgodb pričujoče zbirke razpenja čez lužo. Raznoliki in neredko osupljivi razponi so sploh ena od stalnic Enakozvočij, najsi gre za prostorske koordinate, razpoloženjsko kontrastiranje (od tragike in travm, ki jih narekuje vojna ali človekova zla narava, preko žalosti in žalovanja, vse do humorja, razposajenosti, celo optimizma), nemara najpogostejši pa je časovni razpon, nekatere zgodbe so umeščene bližje sedanjosti, a večina se jih dogaja v naši polpreteklosti. Tako se velja strinjati z zapisom na hrbtni strani zbirke, da so dejanski junaki teh pripovedi pravzaprav spomini, prav ti namreč oblikujejo in določajo ritem, okus in barve življenja protagonistov tudi v sedanjosti. Razgibane zgodbe o ljubeznih in navezanostih, ki se včasih pripetijo vsaj na videz iznenada in brez opozorila, spet drugič se odnosi pretrgajo še preden se dobro začnejo, tretjič pa razpletanje in izmotavanje iz pretesnega in prepovedanega stika terja celo življenje ali več generacij. Berljivo in pomenljivo!
Berivka
Leonora Flis je pisateljica, ki se ne boji poglobiti v človeška čustva, pa naj gre za tista, povezana z veseljem, ali tista, povezana s travmo. Je briljantna opazovalka človeške narave in okolice, ki je ozadje njenih zgodb. Za svoje pisanje je bila deležna številnih pohval, njene zgodbe pa so prevedene v več jezikov.